Razumevanje dermatitisa: vzroki, simptomi in prehranski pristopi za lajšanje
Dermatitis je pogosta skupina kožnih stanj, za katere so značilni vnetje, rdečica, srbenje in nelagodje.
Prizadene milijone ljudi po vsem svetu, povzročijo pa ga lahko različni dejavniki, vključno z alergeni, dražilnimi snovmi, genetiko in disfunkcijo imunskega sistema. Razumevanje različnih vrst dermatitisa, njihovih simptomov in tega, kako lahko prehrana igra vlogo pri obvladovanju in lajšanju simptomov, je bistveno za tiste, ki se soočajo s tem stanjem.
Kazalo:
– Kaj je dermatitis in njegovi simptomi
– Vrste dermatitisa
– Možni prehranski vzroki
– Ključna hranila
– Povezava koža-črevesje
Kaj je dermatitis in njegovi simptomi
Dermatitis se nanaša na skupino kožnih stanj, ki povzročajo vnetje kože. Obstaja več vrst dermatitisa, od katerih ima vsaka svoje simptome.
Pogosti simptomi dermatitisa vključujejo:
1. Rdečica: prizadeto območje kože lahko postane rdeče ali ima rdečkast odtenek.
2. Srbenje: srbeča koža je značilen simptom dermatitisa. Lahko je blago do hudo srbeča. Praskanje lahko stanje poslabša.
3. Izpuščaj: lahko se pojavi kot izbokline, mehurji ali zaplate na koži.
4. Oteklina: prizadeto območje lahko oteče in postane zabuhlo.
5. Suhost: koža je v nekaterih primerih lahko videti suha ali luskasta.
6. Bolečina ali nelagodje: v hujših primerih lahko dermatitis na prizadetem območju povzroči bolečino ali pekoč občutek.
7. Pokanje ali izcedki: pri določenih vrstah dermatitisa lahko koža poči ali iz nje izteka bistra tekočina.
Vrste dermatitisa
Zdaj pa poglejmo nekaj pogostih vrst dermatitisa:
1. Kontaktni dermatitis:
Ta vrsta dermatitisa se pojavi, ko koža pride v stik z dražečo snovjo ali alergenom.
Nadalje ga lahko razvrstimo v:
– Dražilni kontaktni dermatitis: nastane zaradi neposrednega stika z dražilnimi snovmi, kot so nekatere kemikalije, detergenti, topila, mila in čistilna sredstva. Dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost lahko sproži reakcijo.
– Alergijski kontaktni dermatitis: povzroča ga alergijska reakcija na določene snovi, vključno s kovinami (npr. nikljem ali kromom), lateksom, dišavami, kozmetiko in snovmi rastlinskega izvora, kot so strupeni bršljan, strupeni hrast ali strupeni ruj.
2. Atopični dermatitis (ekcem):
To je kronična in pogosto dedna vrsta dermatitisa. Zanj je značilna suha, srbeča koža in se lahko občasno poslabša. Najpogostejši razlogi za pojav so:
Genetski dejavniki: Atopični dermatitis ima močno genetsko komponento. Če ima oseba družinsko anamnezo ekcema, obstaja večja verjetnost, da se bo pojavil.
Disfunkcija imunskega sistema: Posamezniki z atopijskim dermatitisom imajo lahko čezmerno aktiven imunski odziv na določene sprožilce, kar povzroči vnetje kože.
Dejavniki okolja: Dejavniki okolja, kot so suh zrak, nizka vlažnost, izpostavljenost alergenom in stres lahko poslabšajo atopijski dermatitis.
3. Seboroični dermatitis:
Običajno prizadene lasišče, obraz in druga področja z visoko tvorbo sebuma. Povzroča rdečo, srbečo in luskasto kožo. Možni razlogi za pojav so: Kvasovka Malassezia: Prekomerna rast kvasovk Malassezia na koži naj bi prispevala k seboroičnemu dermatitisu.
Hormonski dejavniki: Hormonske spremembe ali neravnovesja lahko igrajo pomembno vlogo, saj se seboroični dermatitis pogosto pojavi med puberteto, pri posameznikih z določenimi zdravstvenimi težavami, ženskah s PCOS (sindromom policističnih jajčnikov), ali pri tistih z nevrološkimi motnjami, kot je Parkinsonova bolezen.
4. Numularni dermatitis:
Ta vrsta dermatitisa povzroča razdraženo kožo v obliki kovanca, ki lahko srbi in jo je težko zdraviti. Natančen vzrok ni dobro pojasnjen, vendar ga lahko sprožijo poškodbe kože, piki žuželk, suha koža ali nenormalen imunski odziv.
5. Perioralni dermatitis:
Običajno prizadene kožo okoli ust, nosu in oči. Pojavlja se z majhnimi rdečimi izboklinami in se lahko poslabša z lokalnimi steroidi. Vzrok ni popolnoma jasen, vendar je lahko povezan z uporabo lokalnih steroidov, kozmetičnih izdelkov ali zobne paste, ki vsebuje fluor.
6. Dihidrotični dermatitis:
Pogosto prizadene dlani in podplate ter povzroča srbeče majhne mehurčke. Vzrok ni popolnoma jasen, vendar je lahko povezan z izpostavljenostjo določenim elementom, kakor so cement, nikelj, kobalt ali krom. Povzročitelj so lahko tudi prehranske alergije.
7. Stazni dermatitis:
Pojavi se zaradi slabe cirkulacije, pogosto v spodnjem delu nog, kar povzroči rdečo, oteklo in srbečo kožo. Pojavi se na območjih s slabo prekrvavitvijo, pogosto zaradi venskega popuščanja v nogah, ki lahko povzroči zbiranje krvi in povzroči vnetje kože.
Možni prehranski vzroki
Preobremenitev telesa s hranilu in/ali pomanjkanje hranil lahko igrata pomembno vlogo pri razvoju in poslabšanju različnih kožnih stanj, vključno z dermatitisom. Koža je največji organ v telesu in za optimalno delovanje potrebuje uravnoteženo oskrbo s hranili.
1. Preobremenitev s hranili:
– Vnetje: Prekomeren vnos nekaterih hranil, zlasti vnetnih živil, kot so sladkor, močno predelane maščobe (transmaščobe, oksidirane maščobe) in rafinirani ogljikovi hidrati ter s tem nižji vnos pomembnih mikrohranil, lahko poruši naravno ravnovesje telesa.
– Debelost: Prehranske navade, bogate s kalorijami (energijo), a revne z mikrohranili (vitamini, minerali, antioksidanti ..), lahko povzročijo debelost, ki je povezana z večjim tveganjem za razvoj vnetnih kožnih stanj, vključno z atopičnim dermatitisom.
– Alergije in občutljivosti na hrano: Prekomerno uživanje določenih živil ali nezdrav prebavni trakt lahko povišata verjetnost razvoja alergij ali občutljivosti na hrano, kar lahko prispeva k alergijskemu kontaktnemu dermatitisu ali poslabša že obstoječi atopijski dermatitis.
– Oksidativen stres: Prekomeren vnos nekaterih hranil, kot sta železo ali baker, lahko povzroči oksidativni stres, ki lahko prispeva k vnetju kože in poslabša simptome dermatitisa.
2. Pomanjkanje hranil:
– Oslabljena funkcija kožne pregrade: Pomanjkanje bistvenih hranil, kot so vitamini A, C, D, E in cink, lahko ogrozi pregradno funkcijo kože, zaradi česar je bolj dovzetna za dražilne snovi in alergene, s čimer se poveča tveganje za razvoj kontaktnega dermatitisa.
– Oslabljeno delovanje imunskega sistema: Pomanjkanje hranil lahko oslabi imunski sistem, zaradi česar je manj učinkovit pri uravnavanju vnetnih odzivov in potencialno poslabša atopijski dermatitis.
– Suha koža: Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, zlasti omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, lahko povzroči suho kožo, ki se lušči, kar lahko sproži ali poslabša različne vrste dermatitisa.
– Zakasnjeno celjenje ran: Pomanjkanje hranil lahko ovira sposobnost kože, da se pravilno zaceli, kar vodi do dolgotrajnih ali počasi celjivih lezij dermatitisa.
Ključna hranila
Za spodbujanje zdravja kože in morebitno ublažitev simptomov dermatitisa je bistvenega pomena vzdrževanje uravnotežene in hranljive prehrane, ki vključuje različne vitamine, minerale in antioksidante.
Nekatera hranila, ki igrajo ključno vlogo pri zdravju kože, so:
– Vitamin A: podpira rast in obnovo kožnih celic.
– Vitamin C: pomaga pri tvorbi kolagena in ima antioksidativne lastnosti.
– Vitamin D: podpira delovanje imunskega sistema in celovitost kožne pregrade.
– Vitamin E: deluje kot antioksidant in ščiti kožo pred oksidativnimi poškodbami.
– Cink: pomaga pri celjenju ran in delovanju imunskega sistema.
– Omega-3 in Omega-6 maščobne kisline: ohranjajo navlaženost kože in zmanjšujejo vnetja.
– Sinbiotiki: kombinacija prebiotikov in probiotikov v fermentirani obliki
Povezava koža-črevesje
Črevesje in črevesna pregrada igrata bistveno vlogo pri razvoju in obvladovanju dermatitisa in različnih kožnih stanj. Črevesje je zapleten sistem, odgovoren za prebavo hrane, absorpcijo hranil in ima ključno vlogo v imunskem sistemu. Črevesna pregrada je zaščitna plast, ki obdaja prebavni trakt in uravnava prehod hranil, vode in drugih snovi med črevesjem in krvnim obtokom.
Zdravje črevesja lahko vpliva na dermatitis na sledeče načine:
1. Povezava črevesja in imunskega sistema:
– Limfoidno tkivo, povezano s črevesjem (GALT): Črevesje je dom pomembnega dela telesnega imunskega sistema, znanega kot GALT. Ima ključno vlogo pri spremljanju in odzivanju na potencialne grožnje, vključno s škodljivimi patogeni in alergeni.
– Imunska regulacija: Ravnovesje imunskih odzivov v črevesju je bistvenega pomena za celotno delovanje imunskega sistema. Neravnovesje lahko povzroči prekomerno ali premalo delovanje imunskega sistema, kar lahko prispeva k razvoju ali poslabšanju dermatitisa.
2. Črevesna mikrobiota:
– Črevesni mikrobiom: Črevesje naseljujejo trilijoni bakterij, virusov in gliv, ki jih skupaj imenujemo črevesna mikrobiota. Ti mikroorganizmi igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja črevesja in vplivajo na celoten imunski sistem.
– Os črevesje-možgani-koža: Črevesje in možgani so povezani preko različnih poti in tvorijo os črevesje-možgani-koža. Neravnovesja v črevesni mikrobioti lahko vplivajo na delovanje možganov in zaradi imunske disregulacije in vnetja, potencialno prispevajo k kožnim boleznim, kot je dermatitis.
3. Prepustno črevesje in sistemsko vnetje:
– Prepustno črevesje: Ogrožena črevesna pregrada, ki jo pogosto imenujemo “leaky gut”, lahko omogoči prehod neprebavljenih delcev hrane, toksinov in bakterij v krvni obtok. To lahko sproži sistemsko vnetje, ki prizadene oddaljene organe in potencialno prispeva k vnetju kože in dermatitisu.
4. Alergije in občutljivost na hrano:
– Prepustnost črevesja: Spremembe v celovitosti črevesne pregrade lahko povečajo tveganje za razvoj alergij ali občutljivosti na hrano. Te reakcije se lahko kažejo kot dermatitis ali poslabšajo obstoječe kožne bolezni, zlasti pri posameznikih z atopijskim dermatitisom.
5. Zdravje črevesja in absorpcija hranil:
– Absorpcija hranil: Črevesje je odgovorno za absorpcijo osnovnih hranil, vitaminov in mineralov iz hrane. Zdravo črevesje izboljša absorpcijo hranil, kar podpira splošno zdravje kože.
– Pomanjkanje hranil: Ogrožena črevesna pregrada ali disfunkcija črevesja lahko povzročita malabsorpcijo hranil, kar lahko prispeva k kožnim boleznim, kot sta suha koža in dermatitis.
Glede na medsebojno naravo povezanosti črevesja, imunskega sistema in kože lahko obravnava zdravja črevesja in vzdrževanje zdrave črevesne pregrade pozitivno vpliva na dermatitis in splošno zdravje kože. Strategije za spodbujanje zdravja črevesja vključujejo uživanje uravnotežene prehrane, bogate z vlakninami, probiotiki in prebiotiki, obvladovanje stresa, redno vadbo in izogibanje pretirani uporabi antibiotikov, kadar to ni medicinsko potrebno. Pomembno je vedeti, da čeprav je zdravje črevesja lahko dejavnik, ki prispeva v nekaterih primerih dermatitisa, morda ni edini vzrok. Dermatitis je večfaktorsko stanje z različnimi sprožilci in posamezni primeri lahko zahtevajo posebne pristope zdravljenja. Če imate pomisleke glede zdravja črevesja ali stanja kože, se posvetujte z zdravstvenim delavcem za celovito oceno in osebni načrt zdravljenja.
Dokazano je, da nekatera hranila pomagajo zmanjšati vnetje črevesja in spodbujajo njegovo zdravje.
Tukaj je nekaj hranilnih snovi, ki so lahko koristne:
1. Omega-3 maščobne kisline: Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih ribah (losos, skuša, sardine), lanenih semenih, chia semenih in orehih, imajo protivnetne lastnosti in lahko pomagajo zmanjšati vnetje v črevesju.
2. Vlaknine: Prehrana z visoko vsebnostjo topnih in netopnih vlaknin iz sadja, zelenjave, celih zrn in stročnic lahko podpira zdravje črevesja in zmanjša vnetje. Vlaknine služijo tudi kot hrana za koristne črevesne bakterije.
3. Probiotiki: To so koristne žive bakterije, ki lahko izboljšajo zdravje črevesja. Probiotike najdemo v fermentiranih živilih, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kimči in kisle kumarice (tradicionalno vložene brez kisa).
4. Prebiotiki: To so neprebavljive vlaknine, ki negujejo in spodbujajo rast koristnih črevesnih bakterij. Živila, bogata s prebiotiki, vključujejo česen, čebulo, por, banane, šparglje in oves.
5. Kurkumin: Kurkumin, ki ga najdemo v kurkumi, je močna protivnetna spojina, ki lahko pomaga zmanjšati vnetje črevesja in kože.
6. Ingver: Ingver ima protivnetne lastnosti in lahko pomaga pomiriti prebavni trakt.
7. Vitamin D: Ustrezne ravni vitamina D so bile povezane z zmanjšanim tveganjem za vnetne črevesne bolezni. Vitamin D lahko pridobimo z izpostavljenostjo sončni svetlobi in nekaterimi živili, kot so mastne ribe in obogateni mlečni izdelki.
8. Cink: Ta mineral igra vlogo pri celovitosti črevesne pregrade in imunski funkciji. S cinkom bogata živila vključujejo meso, školjke, semena in oreščke.
9. Vitamin A: vitamin A, ki je pomemben za ohranjanje celovitosti črevesne sluznice, lahko najdete v živilih, kot so sladki krompir, korenje, špinača in ohrovt.
10. Vitamin E: kot antioksidant lahko vitamin E pomaga zaščititi črevesno sluznico pred oksidativnim stresom. Viri vključujejo oreščke, semena in rastlinska olja.
Treba je omeniti, da se lahko odziv posameznika na prehranjevalne spremembe razlikuje, zato je dobro, da se pred uvedbo sprememb posvetujete s strokovnjakom. Pomaga vam lahko prikrojiti prehranski načrt, ki ustrezno obravnava posebne zdravstvene potrebe črevesja in kože. Poleg tega, če sumite na vnetje črevesja ali imate prebavne težave, je ključnega pomena, da za pravilno oceno in diagnozo poiščete zdravniško pomoč.
Mag. Anja Kikl, prehranski coach za ženske
